Občutek nepomembnosti
Pri nekih
raziskavah o delovanju možganov, so ugotovili, da možgani dojemajo izražanje, v
katerem govorimo o sebi, kot nagrajevanje in užitek. In tu se kaže pomembnost
izražanja sebe, predvsem pa tega, da smo nekomu pomembni.
Ko se ozrem vase,
globoko v sebi najdem občutek nepomembnosti tam kjer bi »morala« biti najbolj
pomembna- pri starših… Ko opazujem ta občutek, čutim otroško nebogljenost,
predvsem pa temelje nezdrave samopodobe… Občutek nepomembnosti je zame pomenil,
da dejansko ne obstajam, da me nihče ne vidi, ne sliši in da moje želje niso
pomembne… In če razumsko pogledam zakaj nekdo privzgaja tak občutek otroku,
sklepam, da zaradi lastnega občutka nepomembnosti, saj starši dajo le tisto,
kar v sebi nosijo…
In otrok, ki ima že
v rosnih letih občutek nepomembnosti, si tega nikakor ne zna sam dati… deluje
in odrašča na način, ki mu je bil privzgojen dokler se močno ne zaveda sebe in
svojih vzorcev in svojega lastnega občutka nepomembnosti, ki se v odrasli dobi
pojavi v vseh zanj pomembnih odnosih… In priznam, da sem bila tudi jaz med
njimi in dolgo me je spremljal občutek nepomembnosti, dokler se nisem ozrla
vase in se soočila s tem ob pomoči… po dolgem času sem spet lahko slišala sebe,
svoje želje, hrepenenja. Kot bi se na novo rodila. J Ko stopim v stik sama s sabo, se čutim in
slišim, takrat občutek nepomembnosti izgine in ostane tam kjer mu je mesto-v
preteklosti in v odnosu, kjer je nastal.
In čeprav se ta
občutek še vedno lahko pojavi v kakšnem odnosu(saj vzorcev ne morem preseči kar
čez noč), ki je zame najbolj pomemben, mi pomaga, če se ustavim, se zavem, da
je bil v otroštvu odnos, kjer sem bila nepomembna, zame bistven, danes pa od
tega odnosa, kjer se pojavi nepomembnost, nisem odvisna in me občutek lahko le
usmeri vase, da se vprašam in spomnim koliko sem sama sebi pomembna in kje sem
sama sebi pomembna, In jaz vedno najdem odgovor oz zadovoljstvo v tem, da sem
sama sebi pomembna, ko se slišim, ko se resno jemljem, ko resno jemljem svoja
čustva in občutke in ko sledim temu, kar čutim. J In ker sem sama sebi dovolj pomembna, mi to zadostuje, da ne iščem
pomembnosti v odnosih. J